Drugi jeziki
Spletni iskalnik rastlin
Triglavskega narodnega parka

Pier Luigi Nimis, Nejc Jogan, Jana Laganis, Špela Novak,Andrea Moro, Alenka Petrinjak, Stefano Martellos
-
Fotografije Andrea Moro

Območje TNP leži na skrajnem jugovzhodu Alp, v severozahodni Sloveniji in obsega večji del Julijskih Alp. Te so v glavnem zgrajene iz apnenca, kar po eni strani omogoča izredno vrstno pestrost flore, po drugi strani pa nekatere v Centralnih Alpah pogoste ali razširjene vrste, ki so vezane na silikatno podlago, v Julijcih ne uspevajo, ali pa so redke. Razpon nadmorskih višin znotraj TNP je od manj kot 200 do 2863 m (vrh Triglava, ki parku daje tudi ime), s tem pa je povezana tudi izjemna geomorfološka pestrost. Strma pobočja nad dolinami so topla, kadar so obrnjena proti jugu ter jih tako porašča toploljubna submediteranska vegetacija (npr. Komarča), ali pa so hladna, senčna in vlažna, če so osojna, tedaj pa lahko na njih najdemo fragmente subalpinske vegetacije tudi 1000 m pod njenim strnjenim pojavljanjem (npr. Soteska pri Bohinju). Prevladujoča toplojubna gozdna vegetacija so združbe s črnim gabrom, v montanskem pasu so najbolj razširjeni bukovi gozdovi, ki više v altimontanskem pasu prehajajo v naravna smrečja, ta pa v subalpinskem pasu zamenja vegetacija ruševja (le mestoma jo nadomesti zeleno jelševje na bolj kisli podlagi). Vrstno izredno bogate so združbe alpskih trat, kjer na enem mestu lahko najdemo tudi čez 100 rastlinskih vrst, na približno 2000 m pa postane rastlinska odeja vse bolj vrzelasta in s posameznimi zaplatami alpinskih vrst sega taka vegetacija vse do naših najvišjih vrhov v subnivalnem pasu. Tudi mokriščna vegetacija je raznolika in bogata. Po ena strani ob številnih (predvsem manjših) ledeniških jezerih, po drugi strani ob rekah v preostalih vrbiščih, poplavnih gozdovih in na prodiščih (predvsem ob Soči), dalje na številnih povirnih in nizkih barjih ter na nekaj starih visokih barjih (npr. Šijec na Pokljuki). Zaradi bližine in povezave po dolini Soče z Jadranskim morjem je submediteranski vpliv v zahodnem in južnem delu Julijcev izrazit, z bližino morja pa je povezana tudi zelo visoka količina padavin v zahodnem in osrednjem delu, ki ponekod krepko presega 3000 mm letno, kar je vsaj dvakrat več kot v manj namočenih obrobnih delih parka. Glede na velikost je TNP floristično izredno bogato območje z okoli 1400 znanimi vrstami in podvrstami praprotnic in semenk, kar predstavlja ez 40% vse slovenske flore. Seveda so med njimi številne izjemno redke ali pa take, ki se tod pojavljajo le tu in tam, bolj ali manj prehodno, po drugi strani pa številne vrste pripadajo taksonomsko izredno težavnim skupinam, katerih vrste so sposobni razločevati le redki specialisti. Tako je bil za ta portal narejen nekoliko ožji izbor vrst, ki pa vseeno obsega vse splošno razširjene in pogoste vrste ter številne manj pogoste, vendar zlahka prepoznavne. Tako predstavljen izbor še vedno obsega preko 90% vse flore TNP, seveda pa resnejše ljubitelje rastlin ne bo zadovoljil in jim priporočamo, da posežejo po Mali flori Slovenije (določevalni ključ za vse v Sloveniji rastoče rastlinske vrste, Martinčič & al. 2007), Gradivo za Atlas flore Slovenije (zemljevidi razširjenosti za 3200 slovenskih vrst in podvrst, Jogan & al. 2001) in Flora Alpina (popoln slikovni priročnik za floro celotnega območja Alp, Aeschimann & al. 2004).

Citirana literatura

• Aeschimann, D. & al., 2005: Flora Alpina 2. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. 1188 str.
• Jogan, N. (ur.), & al., 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 str.
• Martinčič, A., T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Turk, B. Vreš, V. Ravnik, B. Frajman, S. Strgulc Krajšek, B. Trčak, T. Bačič. M. A. Fischer, K. Eler & B. Surina, 2007: Mala flora Slovenije. 4. izd. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 845 str.